KDO BO PO NOVEM KREDITNO SPOSOBEN?

KDO BO PO NOVEM KREDITNO SPOSOBEN?

Kreditna sposobnost družin pri nakupu nepremičnine


Po informacijah, ki so na voljo, Banka Slovenije svoje drugo priporočilo spreminja v obvezni ukrep, ki se glasi: “Kreditojemalcu mora po servisiranju dolga ostati vsaj znesek v višini neto minimalne plače. V primeru, da ima kreditojemalec vzdrževane družinske člane, je ta znesek ustrezno višji.”

Kaj pomeni ta “ustrezno višji” so nam pojasnili na Banki Slovenije z naslednjimi besedami: “Ustrezno višji pomeni, da mora potrošniku, ki preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Tako določbo je vsebovalo že Makrobonitetno priporočilo za področje stanovanjskih posojil, ki ga je Svet Banke Slovenije potrdil 30. 8. 2016. (“Priporoča se, da banke že pri odobravanju kreditov (pri oceni kreditne sposobnosti) smiselno upoštevajo omejitve, ki jih v postopku izvršbe na denarno terjatev dolžnika opredeljujeta Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), torej prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe in omejitve izvršbe na dolžnikove denarne prejemke.”). To priporočilo je bilo 22. 10. 2018 razširjeno tudi na potrošniška posojila.”

Simulacija izračuna kreditne sposobnosti
Banka Slovenije nam je v svojem odgovoru posredovala tudi določene simulacije izračunov kreditne sposobnosti družin, v skladu z novimi ukrepi.

Tako so zapisali: “Za osebo, ki ima neto plačo nižjo od dvakratnika bruto minimalne plače, torej ima mesečno neto plačo v letu 2019 nižjo ali enako 2 x 886,63 € = 1,773.26 €, znaša maksimalen strošek servisiranja dolga: 1,773.26 € – (76 % minimalno bruto plače + znesek, potreben za vzdrževanje družinskih članov) ali 50 % od 1,773.26 €, če ta znesek ne presega zneska, ki mora kreditojemalcu ostati. Ostati pa mu mora 76 % bruto minimalne plače kar znaša 673.83 € + stroški za vzdrževanje družinskega člana/članov.”

Torej, če vzamemo praktičen primer: neto dohodek kreditojemalca: 1,500 € in dva otroka do 18 let, ki ju mora vzdrževati. Ker je otroka dolžan vzdrževati tudi drugi starš, se znesek deli z dva (237,29 € * 2, na kreditojemalca pride 237,29 €).

Pri takem primeru upoštevamo na kreditojemalca, da mu mora ostati 76% od bruto minimalne plače 886,36 evrov in prištejemo 237,29 evrov, kar pomeni, da je maksimalna obremenitev za kredit 588,78 €, so zapisali v izračunu Banke Slovenije.

Če vzamemo enako logiko, kot nam jo je posredovala Banka Slovenije za povprečno neto slovensko plačo, ki v letu 2019 znaša 1.114,16 € in družino s tremi otroki, pridemo do naslednjega izračuna: 76 % od bruto minimalne plače 886,36 € + polovica stroška vzdrževanih družinskih članov (237,29*1,5= 355,96 €). Seštevek je 1.029,59. Kar pomeni, da je maksimalna obremenitev 84,56 €.

Takšno linearno povečevanje zneska bo pri velikih družinah v razmerju do upoštevanja neto plač gotovo velika težava. V Banki Slovenije so na izražene skrbi odgovorili, da “na trg nepremičnin vplivajo številni dejavniki, ponudba posojil je le eden od njih. V zadnjem obdobju smo ugotavljali, da se na slovenskem nepremičninskem trgu čedalje več transakcij kreditira z lastniškimi viri, zato je učinek teh ukrepov manjši kot v primeru, da so transakcije v večji meri financirane s posojili. Nekatere analize v državah, ki so že uvedle podobne makrobonitetne ukrepe, kažejo, da imajo ti ukrepi lahko učinek na cene na nepremičninskem trgu. V primeru njihovega znižanja se dostopnost stanovanj poveča, kar omili učinek manjše dostopnosti posojil (kreditojemalec v takem primeru potrebuje manjši obseg posojila, ki ga lahko dobi kljub zaostreni zahtevi glede DSTI).”

Banke so bile obveščene in sklep prične veljati s 1. novembrom
Banka Slovenije je tudi zavrnila očitke o neobveščenosti bank o celotni situaciji. Tako so s tiskovnega predstavništva Banke Slovenije zapisali: “Banke so bile ustrezno obveščene že septembra, poleg tega, kot omenjeno zgoraj, se sklep v tem delu ne razlikuje od dosedanjih priporočil, s katerimi so banke seznanjene že več let. Sklep je bil objavljen danes in začne veljati 1. novembra 2019.”

Združenje bank Slovenije pa je tudi že izdalo izjavo, da se jim zdi tak ukrep preveč omejevalen. Tako so v zapisali: “Mnenje bančnega sektorja o pretirani omejevalni naravi sprejetega ukrepa potrjuje tudi nizka pojavnost neplačil prebivalstva, ki se je izkazala tekom izjemno zahtevnega gospodarskega cikla v zadnji finančni in gospodarski krizi. Slovensko prebivalstvo tudi sicer sodi med najnižje zadolžena v Evropi, hkrati pa ima visoke rasti prihrankov. Poleg tega, so primerjalno gledano, ukrepe s podobnimi omejitvami sprejele le tri članice Evropske unije.”

Spletni vir: Domovina.je

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Agenti, Nepremičninsko posredovanje d.o.o.